temperatura 32°C
smer vetra J
hitrost 1.7m/s

Občinski praznik

Občinski svet občine Komen je leta 2006 sprejel Odlok o prazniku in priznanjih občine Komen, s katerim je bil določen praznik ter pogoji in način podeljevanja priznanj.

Praznik občine Komen je 21. junij, dan sprejema občinskih simbolov.   

Na slovesnosti ob prazniku občine Komen podeljuje župan priznanja občine Komen, ki so:  

  • ČASTNI OBČAN Občine Komen,
  • ZLATI GRB Občine Komen ter
  • Priznanja Občine Komen.

Naziv Častni občan je najvišje častno priznanje Občine Komen. Naziv se podeli posamezniku, ki je s svojim dolgoletnim delovanjem na znanstvenem, gospodarskem, kulturnem, vzgojno – izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali na katerem drugem področju tako prispeval k ugledu in napredku občine, da ima to trajni pomen. Naziv se podeljuje vsaka štiri leta in sicer vsako tretje leto v mandatu občinskega sveta.    

Priznanje Zlati grb se podeli posamezniku ali skupinam, za izredno življenjsko delo oziroma za vrhunske uspehe in dosežke na znanstvenem, gospodarskem, kulturnem, vzgojno – izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali katerem drugem področju, ki so pomembni za razvoj in promocijo občine Komen.    

Priznanja občine Komen se lahko podelijo posameznikom ali skupinam za dosežene uspehe v krajšem časovnem obdobju. Priznanja imajo pomen pohvale ter so aktualen odziv na dosežke in uspehe na vseh področjih dela. Podeli se lahko največ tri priznanja letno.  

 

Odlok o prazniku in priznanjih - neuradno prečiščeno besedilo 4.5.2010.doc

Prejemniki občinskih priznanj 2007-2012.doc

 

PRIZNANJA OBČINE KOMEN ZA LETO 2012:

ZLATI GRB OBČINE KOMEN

Justina – Ina Čotar

Justina - Ina Čotar
Justina – Ina Čotar je bila prva šolana babica na komenskem in okolici. Šolala se je v Ljubljani, se za pol leta zaposlila na Porodniški kliniki v Ljubljani, od koder so jo leta 1954 prezaposlili v Koper, ker je obvladala tudi italijanski jezik. V Kopru je opravljala delo vodje porodniške službe vse do leta 1956, ko je na prošnjo dr. Merla prišla v Komen in sprejela terensko delo.  Babištvo, patronažna in posvetovalna služba je bila v njenih rokah. Otroci, rojeni po letu 1956 so prav vsi z njeno pomočjo začeli svoj življenjski utrip doma, pod domačo streho. Ko je nekdo sredi noči potreboval poseben nasvet ali pomoč, je bila Ina tista, ki je pomagala.  Kot bi želela vsakomur izmed rojenih otrok v zibelko položiti potreben pogum in radoživost, tako se je obnašala ob vsakem obisku. Ni bilo zdravil, Ina pa je imela posebno zdravilo – vsaki porodnici je v njenih mukah s šegavostjo zvabila nasmeh na usta. Vsa hiša je je bila polna, ko nas je obiskala in prav tako neposredno, izjemno obnašanje naše Ine je bilo pravi balzam za ljudi, ki so se jim komaj celile rane po drugi svetovni vojni.  Nikoli ni spraševala, koliko bo plačana za delo, ki ga je opravila. Za današnje čase je bila to miloščina, ki pa je družinam prinašala srečo in upanje in je Ini odpirala in krepila srčnost, ki ji je ni dala šola. Ta srčnost je bila globoko v  njej.

 

PRIZNANJA OBČINE KOMEN

 

Miloš Kočevar

Miloš Kočevar
Miloš Kočevar je dolgoletni član PGD Komen in je v njem opravljal pomembne funkcije. Vse zaupane mu naloge je vselej opravil vestno, z njemu lastno natančnostjo in predanostjo. Je član iz tistih časov, ko ni bilo računalnikov, zato pa je bil on živ leksikon vseh potrebnih informacij in dogodkov. Tudi v vaški skupnosti Komen in drugih organizacijah je bil dejaven in uspešen, saj smo povsod znali ceniti njegove sposobnosti, znanje in izkušnje. Nikoli se ni postavljal s funkcijami, ki smo mu jih zaupali, ogladalo njegove predanosti so bile opravljene naloge. Prostovoljno gasilsko društvo Komen je predlagalo Miloša Kočevarja za Priznanje občine Komen, s čimer bi se mu radi oddolžili in njegovim uspehom dodali širšo družbeno veljavo. Vse to pa pomeni – Miloš, delaj z nami še naprej!

 

 

 

 

 

Franc Rudež

Franc Rudež
Posmrtno podeljujemo priznanje Francu Rudežu iz Kobjeglave. Frane je bil balinar po duši in srcu in prav njemu gre zahvala, da je že leta 1969 v Tupelčah zrasel balin plac – balinišče.

Balinarski klub Hrast Kobjeglava Tupelče je imel v Franetu igralca – balinarja, prvi predsednik tega kluba je bil in republiški in državni prvak. Postavil je zametke balinarske ženske ekipe. Bil je spoštovan soigralec, mentor in vzornik mladim, ki jih je zvabljal v šport, ki je imel svoje korenine prav na Krasu. V vaški skupnosti Kobjeglava Tupelče je bil poznan kot človek, ki je znal prisluhniti skupnim potrebam in se je z lastnim delom prizadeval izboljšati pogoje življenja v vasi in družbi nasploh. Pokrito balinišče, športno kulturna dvorana, spomenik padlim vaščanom, urejene vaške poti in mnogi popravljeni gospodinjski aparati, vse to so drobci iz njegovega dejavnega življenja. Prezgodnja smrt mu je prekrižala načrte, nas pa prikrajšala za človeka, ki je bil človek v pravem pomenu besede.

 

 

Rajko Grča

Rajko Grča
Rajko Grča je v sodelovanju z Vero Poljšak in ob pomoči mladine vasi Hruševica udejanil decembra 2000 zamisel pod imenom Štanjelski tek. Na prvem teku je sodelovalo 60 tekačev. Tek je v dvanajstih letih prerasel v najštevilčnejšo športno prireditev v občini Komen. Na zadnjem, 12. Štanjelskem teku, decembra 2011 je teklo 250 tekačev. Tek je bistveno pripomogel k prepoznavnosti Hruševice in občine Komen. Vsa ta leta je Rajko Grča pri organizaciji Štanjelskega teka igral najpomembnejšo vlogo.  Veliko prostega časa namenja urejanju in pripravi trase teka, pripravi dokumentacije in pridobivanju dovoljenj. S svojim navdušenjem pridobiva nove privržence zdravega načina življenja. Sovaščanom svetuje kako naj začenjajo s tekom in kako naj tudi vztrajajo. Sam se s tekom ukvarja že vrsto let. Zaradi zdravstvenih težav je s tekom pričel leta 1996, vztrajnost pa ga je pripeljala do tega, da je letos pretekel že 50. mali maraton. Trikrat se je preizkusil na Ljubljanskem maratonu, tekel je maraton na Plitvicah, osemkrat je pretekel Tek po poteh okupirane Ljubljane, lansko leto pa se je udeležil Svetovnega prvenstva v gorskem maratonu. Lastne izkušnje prenaša na ljudi, da bi bolj kakovostno živeli.

  

 

 PRIZNANJA OBČINE KOMEN ZA LETO 2011:

PRIZNANJE OBČINE KOMEN

Planinska sekcija kluba Kraški gadje Gorjansko, zanj Marjan Zega

Marjan ZegaMarjan Zega

Klub Kraški gadje združuje ljubitelje železnih konjičkov iz družine ALFA ROMEO in je poskrbel, da je Gorjansko prepoznaven kraj širom naše domovine.

Člani kluba Kraški gadje pa se zavedajo, da je mogoče lepote narave pristneje doživeti, če se vanjo podaš peš in tako poskrbiš tudi za zdravje. Od tod planinska sekcija znotraj kluba Kraški gadje, ki zasluži našo posebno pozornost. Člani te sekcije so leta 2009 ubrali pot pod noge iz Gorjanskega, korak za korakom ponesli ime naših občanov in občine skozi vse kraje, vse do vrh Triglava. Osvojili so simbol slovenstva, razobesili zastavo naše občine in se že naslednje leto odpravili na pot iz Sesljana spet na Triglav. Simbolično so začetek poti prestavili v sosednjo Italijo in potrdili spoznanje: meje ni in je v naših srcih nikoli ni bilo. Pravimo, da v tretje gre rado. Planinska sekcija kluba Kraški gadje Gorjansko se tudi letos odpravlja na Triglav.  

 

 

 

 

 

Boris Budal:    

Boris BudalBoris Budal

Boris Budal se je v domačem kraju kmalu začel zanimati za gasilce. Postal je gasilec z dušo in srcem, kot pravimo. Kmalu je opravil izpit za izprašanega gasilca in s predanostjo deloval v gasilskem društvu. Z leti je napredoval, ter opravil šolo za poklicnega gasilca v Ljubljani.  

Nove ideje in spoznanja, ki mu jih je prinesla dodatna izobrazba so botrovale, da so ga leta 1989 izvolili za poveljnika že takrat najbolj uspešnega gasilskega društva v takratni Občinski gasilski zvezi Sežana (OGZ) s čimer je prevzel zelo težko in odgovorno nalogo. Delo je opravljal vestno in strokovno. S svojim znanjem se je izkazal na intervencijah in drugih akcijah. Ni mu bilo žal nešteto prostovoljnih ur, ko je pomagal ljudem v nesrečah. Vedno je spodbujal k napredku društva. S svojimi somišljeniki je žarel od ponosa vsakič, ko je društvo pridobilo pomembne prostore in opremo, ki smo jo na Krasu še kako krvavo potrebovali. Boris je z leti napredoval. Je poveljnik Kraške gasilske zveze, vodja preventive in namestnik poveljnika v Zavodu za gasilno in reševalno službo v Sežani, je član komisije za požare v naravnem okolju pri Gasilski zvezi Slovenije ter namestnik poveljnika južno primorske regije. »Gasilerija«, kot sam pravi, mu je prirasla k srcu.

 

 

 

 

Galerija slik: Osrednja prireditev ob občinskem prazniku, Brestovica pri Komnu, 19. 6. 2011

  

IMG 5510
 
IMG 5514
 
IMG 5550
 
IMG 5554
 
IMG 5566

IMG 5615
 
IMG 5653
 
IMG 5721
 
IMG 5742
 
IMG 5750
 
IMG 5792



natisni