temperatura 9°C
smer vetra V
hitrost 0.8m/s

Splošna predstavitev

Občina Komen je kraška občina, ki se razteza na 103 km2  površine od slovensko-italijanske meje, kjer meji z občino Devin-Nabrežina, do Braniške doline na severnem robu Krasa, kjer se območje nadaljuje v Vipavsko dolino in meji z občinami Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Ajdovščina in Vipava na slovenski strani in Doberdob na italijanski. Na južni strani meji na občino Sežana ter na italijansko občino Zgonik.

V 20 vaških skupnostih, ki jih sestavlja 35 naselij živi 3556 prebivalcev (podatki iz julija 2010).

Upravno središče občine je naselje Komen, kjer je sedež občine, Krajevni urad Komen, pošta, zdravstvena postaja, lekarna,  poslovalnica Banke Koper in Deželne Banke.

V Komnu je tudi Osnovna šola Antona Šibelja Stjenka, ki ima podružnico v Štanjelu in VVZ Vrtec Sežana z enotama v Komnu in Štanjelu.

Zadružni dom Komen, ki se nahaja na »placu« v Komnu je bil zgrajen leta 1947, v letu ko so se Komenci vrnili iz izgnanstva na požgane domove in začutili potrebo po kulturi in druženju.

Večina občanov je zaposlenih v večjih okoliških krajih (v Novi Gorici, Sežani in Ajdovščini), del pa tudi v Iskri Avtoelektriki Livarni Komen oziroma v manjših privatnih obratih ali zasebnikih.

Občina Komen je pobratena z Občino Kungota, s katero je bil 12. 11. 2016 v Štanjelu podpisan sporazum o pobratenju.

 

Podobe Krasa se spreminjajo, v zadnjih letih so domačini vzgojili veliko vinogradov in iz trsa refošk pridelujejo žlahtno vino – kraški teran. Od nekdaj je bil Komenski kras znan po teranu in pršutu, tej turistični ponudbi se pridružujejo še vedno neokrnjena narava – kolesarske steze, urejene pešpoti, zanimiv je tudi večno skrivnostni podzemni svet.

Vojaška pokopališča iz 1. svetovne vojne, posejana od Gorjanskega, Brji, Komna in Svetega, nas opozarjajo, da so bili naši kraji zaledje soške fronte, in tudi ta je pustila svojstven pečat v ljudeh in v pokrajini. Če smemo reči, da je Komenski kras in z njim celotna občina Komen na prepihu, razpeta med vzhodom in zahodom, potem velja, da so ljudje ostali zvesti svojim koreninam. Vse bolj se vračajo k običajem in trgajo pozabi dragocenosti duhovne in kulturne dediščine. Od tod kamnoseštvo, skrb za kraško arhitekturo, ljudski plesi in pesmi, kar še posebej goji KD Karla Štreklja Komen. Odmevna je tudi Štrekljeva nagrada, ki promovira ljudi, kakršen je bil dr. Karel Štrekelj, jezikoslovec, zapisovalec vsega, kar je zrastlo v narodu, v ljudeh.

O Komnu in Komencih je pisal tudi Alojz Gradnik v pesmi Komen (Zbirka Primorski soneti):

  KOMEN 

Komen – kamen, samo kamen, kamen …

Če bi odnašali jih dan in noč

in tisočkrat sto let in oberoč,

ne bi odnesli jih milijoni ramen.   

 

In vendar vidiš v belih oknih vaze

s slapovi nageljnov, pri hiši vrt

in latnike široke krivih trt

in ajde in vinogradov oaze.  

 

Čemu obup? Še črv prezira skalo,

še stebelce jo razkroji pomalo,

še skoraj brez prsti duše jo trave.  

 

Čemu obup? Kri kraška je teran,

če kamen trd je, je še trša dlan,

ko burje zavihrajo tu zastave.     

 

Obiščite nas in spoznajte!   

Ruj in kamenRuj in kamen
Pogled proti cerkvi Device Marije ObršljanskePogled proti cerkvi Device Marije Obršljanske
Komen pozimiKomen pozimi

Pogled na zastave na občinski stavbi, marec 2011, foto: Polona MakovecPogled na zastave na občinski stavbi, marec 2011, foto: Polona Makovec
Stopnišče v občinski stavbi, marec 2011, foto: Polona MakovecStopnišče v občinski stavbi, marec 2011, foto: Polona Makovec

Sprejemna pisarna občine Komen, marec 2011, foto: Polona Makovec Sprejemna pisarna občine Komen, marec 2011, foto: Polona Makovec

 

 

 

natisni