temperatura 9°C
smer vetra V
hitrost 0.5m/s

Dobitnik Štrekljeve nagrade 2018 - Marko Terseglav

izr. prof. dr. MARKO TERSEGLAV – DOBITNIK 18. ŠTEKLJEVE NAGRADE 

 Izr. prof. dr. Marko Terseglav se je rodil 8. septembra 1947 v Ljubljani. V Ljubljani je leta 1971 končal študij slavistike in primerjalne književnosti ter se naslednje leto zaposlil na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Leta 1980 je magistriral z nalogo Prešeren in slovenska ljudska pesem, leta 1993 pa doktoriral z nalogo Uskoška pesemska dediščina Bele krajine. V času podiplomskega študija se je izpopolnjeval v Bratislavi, Brnu, Zagrebu in Berlinu ter bil tri leta lektor slovenščine na univerzi v Osijeku. Leta 1995 je postal docent, leta 2001 pa izredni profesor folkloristike na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer predava še danes. Dr. Marko Terseglav je svoje življenjsko delo posvetil zgodovini slovenske folkloristike, njenim metodološkim in problemskim premenam ter zbiranju in raziskovanju pesemskega izročila. Vsa svoja raziskovalna zanimanja je povezoval na ravneh znanstvenega in pedagoškega dela in jih vedno razumel v medsebojnem povezovanju. Raziskovalni temi tako magistrskega kot tudi doktorskega dela, torej razmerje med umetnim in ljudskim v ustnem izročilu ter uskoško pesemsko izročilo Bele krajine, sta poleg drugih tem postali stalnica Terseglavovega raziskovalnega zanimanja. Temu sta posvečeni tudi njegovi osrednji monografiji. Monografijo Ljudsko pesništvo (1987) je zasnoval kot pregled teoretskih pojmov v folkloristiki, predvsem v okviru historičnih, družbenih in metodoloških spoznanj. Drugo monografijo, Uskoška pesemska dediščina Bele krajine (1996), pa je posvetil historični ter vsebinski analizi uskoške pesemske dediščine in je še danes temeljna literatura in vir za spoznavanje obravnavanega pesemskega gradiva in njegovega pomena v širšem okviru. Raziskovalno in znanstveno delo je dr. Marko Terseglav vedno utemeljil na dobrem poznavanju zgodovinskih virov in razumevanju širših družbenih in kulturnih okvirov, ki jih je sočasno utemeljeval s spoznavanjem in kritičnim vrednotenjem gradiva »na terenu«. Terensko delo je bila stalnica Terseglavovega delovanja v vlogi etnologa in folklorista, naj je šlo za sodelovanje v skupnem inštitutskem delu ali pa za njegovo osebno raziskovanje. Najobsežnejše zbirke posnetkov ljudske glasbe, ki so nastale v okviru njegovega terenskega dela, se nanašajo na področje Bizeljskega (1980) in Koroške (1976-1979), ključna pa so bila njegova snemanja v Beli krajini. Ne glede na to, ali govorimo o slovenskem ali uskoškem pesemskem izročilu Bele krajine, lahko rečemo, da je prav zahvaljujoč dr. Marku Terseglavu nastala bogata zbirka zvočnih posnetkov pesmi in s tem neprecenljiv dokument arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta ter slovenskih in uskoških skupnosti Bele krajine. Dr. Terseglav sam je bil kasneje tudi (so)avtor izbora zvočnega gradiva za kar tri zgoščenke, s katerimi je – ob spremljajočem znanstvenem komentarju – tudi zvočno obeležil svoje življenjsko raziskovalno delo v Beli krajini: Bela krajina in Kostel: Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe (2008), Pjevaj mi, prevaj, sokole: Uskoška pesemska dediščina Bele krajine (2010) in Bog daj dobro leto: Ljudska pesemska dediščina Adlešičev (2011). Kljub upokojitvi dr. Marko Terseglav kot predavatelj še danes sodeluje z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo, kjer izvaja predmeta Geneza slovenske folkloristične teorije in Slovensko ustno slovstvo, redno pa predava tudi pri predmetu Uvod v glasbeno folkloristiko na Akademiji za glasbo. Je mentor in somentor na diplomskem in podiplomskem študiju, pri čemer velja za natančnega bralca besedil in dobrega analitika. Kot predavatelj še danes uživa visok ugled, saj zna morebiti tudi bolj zahtevne teme slušateljem približati na enostaven in razumljiv način. V obdobju aktivnega znanstvenega dela je dr. Marko Terseglav svoja spoznanja predstavljal na domačih in mednarodnih simpozijih. Vzporedno z znanstvenim in pedagoškim delom pa je znal ujeti tudi bolj aplikativne odvode svojega primarnega znanstvenega dela: s svojim folklorističnim znanjem ter odnosom do terenskega zbiranja in ohranjanja je sodeloval pri etnoloških raziskovalnih taborih, bil je urednik in zbiralec gradiva za številne pesmarice in zgoščenke ter pisec subtilnih predgovorov za najrazličnejše publikacije. V prostoru slovenske folkloristike dr. Marko Terseglav zavzema pomembno mesto tudi zato, ker je slovensko javnost in stroko soočil z raziskovanjem »prepovedanih« tem, kot so na primer šaljive in erotične pesmi in se jim posvetil brez moralizirajočega sramu ali sicer pogostega prikrivanja znanstvenih dejstev. Zaradi njegovega zbirateljskega, znanstvenega, publicističnega in pedagoškega dela na polju ljudske pesmi dr. Marka Terseglava uvrščamo med dostojne naslednike dr. Karla Štreklja. Podelitev nagrade temu vsestranskemu folkloristu se zato zdi več kot primerna. 

 Povzeto po utemeljitvi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU  

foto

natisni